Pdf: DRMJ vol15 no02 2026 – Clanek 7
DOI:
doi:10.17708/DRMJ.2026.v15n02a07
Avtor(ji):
Povzetek:
Umetna inteligenca v organizacije ne vstopa več zgolj na en sam način. Medtem ko projektni vodje eksperimentirajo z njeno uporabo pri lastnem delu, jo vzporedno in večinoma na lastno pobudo uvajajo tudi različna funkcijska področja, od katerih so pri svojem delu odvisni. Prispevek preučuje, kako je takšno širjenje umetne inteligence med različnimi funkcijskimi področji povezano z zaznano potrebo projektnih vodij po komunikaciji med timi. Teorija koordinacije ponuja dve nasprotujoči si pričakovanji: nadomeščanje obstoječe komunikacije in nastajanje novih soodvisnosti. V prispevku razvijem mehanizem, ki obe pričakovanji povezuje: umetna inteligenca spreminja razmerje med informacijami, ki so ob prehodu med funkcijskimi področji že obdelane in pripravljene za uporabo, ter informacijami, ki so še začasne oziroma zahtevajo dodatno usklajevanje, ne pa nujno celotnega obsega izmenjave informacij.
Podatki ankete, izvedene med 213 strokovnjaki s področja projektnega managementa, zbrani prek mreže International Project Management Association med avgustom 2025 in aprilom 2026, kažejo, da večina anketirancev ne zaznava sprememb v potrebi po komunikaciji (53,4 %), medtem ko jih 29,1 % poroča o povečanju, 8,3 % pa o zmanjšanju te potrebe. Izpostavljenost večjemu številu funkcijskih področij, ki uporabljajo umetno inteligenco, je šibko in zgolj mejno statistično značilno povezana z odstopanjem od nespremenjenega stanja v katero koli smer, ne pa z enotnim povečanjem ali zmanjšanjem potrebe po komunikaciji (OR = 1,19 za vsako dodatno funkcijsko področje, ki uvaja umetno inteligenco; p = 0,061). Ta povezanost se ne razlikuje glede na to, ali projektni vodja tudi sam uporablja umetno inteligenco.
Ob razvrstitvi funkcijskih področij v skladu s postavljenimi hipotezami se je pokazalo, da je število funkcijskih področij, usmerjenih v zunanje okolje organizacije, povezano s povečano zaznano potrebo po komunikaciji, medtem ko pri številu podpornih oziroma zalednih funkcijskih področij takšne povezanosti ni bilo. Vendar statistična primerjava obeh učinkov ni potrdila njune razlike. Raziskava temelji na presečnih podatkih in subjektivnih zaznavah, ugotovljene povezave pa so večinoma zgolj mejno statistično značilne. Rezultati zato predstavljajo predvsem raziskovalno zanimive prve ugotovitve, ki jih je smiselno nadalje preučiti, ne pa dokončne empirične potrditve predpostavljenih povezav
Strani:
153‐167
Ključne besede: