Pdf članka: DRMJ vol13 no01 2024 – Clanek 4
DOI:
doi:10.17708/DRMJ.2024.v13n01a04
Avtor(ji):
Povzetek:
V obdobju po fenomenih velikega odstopa, tihega odstopa in vseprisotnega dela na daljavo, povezanimi z managementom človeških virov po COVID‐19, se je zanimanje raziskovalcev za avtonomijo pri delu povečalo na rekordno visoko raven. Poleg naraščajoče znanstvene zrelosti področja obseg, v katerem bi morali zaposleni uživati avtonomijo pri oblikovanju svoje delovne obremenitve, izbiri metod dela in delovnega mesta ter vpliv na delovne rezultate, ni sintetiziran in je odprt za razprave. Obravnavamo evolucijsko razvojno pot tega koncepta z uporabo več tehnik bibliometrične analize hkrati in okvira nevidnih struktur raziskovalnega sodelovanja. Poleg tega raziskava predstavlja kombinacijo opisne bibliometrične analize, soavtorstva in analize sočasnega pojavljanja ključnih besed, da preuči najnovejše raziskave in pretekle usmeritve raziskovalcev o avtonomiji pri delu. Tako prispevamo k akademskemu raziskavanju z razkrivanjem inherentne intelektualne strukture avtonomije pri delu, raziskovanjem najvplivnejših konceptov in aktualnih tem ter prikazovanjem novih poti za prihodnje raziskave. Analiza je izpostavila osrednje teme, vključno s koristmi avtonomije zaposlenih, zadovoljstvom in dobrem počutju pri delu, okoljskim kontekstom, motivacijo, vedenjem zaposlenih, organizacijsko psihologijo, organizacijo dela, vodenjem, digitalizacijo in uspešnostjo ter pet poti za prihodnje študije. To pušča prostor za nadaljnje navzkrižno opraševanje teme z drugimi managerskimi koncepti. Ugotovitve imajo potencial, da koristijo oblikovalcem politik, praktikom in akademski skupnosti kot ključnim deležnikom na področju.
Strani:
53‐70
Ključne besede: