Pdf: DRMJ vol15 no01 2026-Clanek 03
Izdaja:
DOI:
10.17708/DRMJ.2026.v15n01a03
Avtor(ji):
Povzetek:
Ta študija preučuje razmerja med tehnološkimi, organizacijskimi, okoljskimi in individualnimi dejavniki ter zaznavami IT‐zaposlenih o tem, kako delo na daljavo prispeva k njihovi uspešnosti, pri čemer uporablja razširjen okvir tehnologija–organizacija–okolje (Technology‐Organization‐Environmen; TOE) za primerjalno analizo med Indijo in Severno Makedonijo. Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni načrt z anketnimi podatki 421 IT‐strokovnjakov, ki delajo na daljavo – 213 iz Indije in 208 iz Severne Makedonije. Ti podatki so bili podlaga za večkratno linearno regresijsko analizo. Rezultati kažejo, da imajo organizacijski, okoljski in individualni dejavniki pomembno vlogo v razmerjih med temi dejavniki in zaznanim prispevkom dela na daljavo k uspešnosti, medtem ko tehnološki dejavniki niso izkazali statistično pomembne povezave. Primerjava med državama je razkrila, da kljub demografskim in izkustvenim razlikam obe državi kažeta podobne trende v določanju dejavnikov uspešnosti dela na daljavo. Študija prispeva k rastočemu obsegu raziskav o delu na daljavo s tem, da okvir TOE razširi z vključitvijo individualnih dejavnikov. Ponuja praktične vpoglede za organizacije, ki želijo optimizirati strategije dela na daljavo s poudarkom na podpori managementa, izboljšavah domačega delovnega okolja ter skrbi za dobrobit zaposlenih. Ugotovitve so posebej relevantne za IT‐podjetja, ki želijo povečati produktivnost in prilagodljivost dela na daljavo v različnih regionalnih kontekstih.
Strani:
41‐61
Ključne besede: