PDF: 10.17708DRMJ.2020.v09n02a04 (Clanek 4)
DOI:
10.17708/DRMJ.2020.v09n02a04
Avtor(ji):
Povzetek:
V zadnjih letih se univerze vse bolj ukvarjajo s trženjem in licenciranjem intelektualne lastnine, predvsem v obliki prodaje patentov, licenciranja tehnologij in pogodbenih raziskav. Kljub temu, da so razlogi za slednje znani, se v povezavi s tem pojavljanjo določena vprašanja na katere je potrebno najti odgovore. V prispevku so avtorji preučevali, kako točno poteka omenjeno trženje in licenciranje ter pod katerimi pogoji lahko univerze izvajajo takšne dejavnosti. Prispevek temelji na pregledu obsežnega dela literature o prenosu tehnologije iz akademskih krogov in sistematičnem pregledu raziskav o tem, kako gospodarstvo izkorišča znanje, ki je pridobljeno in (v kakršni koli obliki) prodano s strani univerz. Bolj natančno, omenjene raziskave predstavljajo analizo različnih načinov komercializacije intelektualne lastnine. Preučevanje slednjih je pokazalo, da je licenciranje glavni način prenosa tehnologije, medtem ko so analize uspešnosti različnih načinov raziskovanja drugi najpogostejši način. Nadalje, prispevek vključuje pregled raziskav, ki preučujejo vrednost sodelovanja in povezav, ter raziskav, ki preučujejo tematiko iz perspektive managementa. Avtorji so v prispevku analizirali literaturo, objavljeno v 42 različnih akademskih revijah in skupno 118 posameznih znanstvenih študijah. Ta prispevek je prvi, ki ponuja sistematično analizo literature glede finančnih koristi, ki so jih univerze deležne ob prenosu tehnologije, in analizira najboljše načine za ustvarjanje dohodka, npr. licenciranje, komercializacija in prenos znanja ali tehnologije na druge institucijam oziroma ustanove.
Strani:
51-83
Ključne besede: