MAINTAINING CARE UNDER PRESSURE: JOB DEMANDS AND RESOURCES IN HEALTHCARE

Pdf: DRMJ vol15 no02 2026 – Clanek 6

DOI:

doi:10.17708/DRMJ.2026.v15n02a06

Povzetek:

Zdravstveni delavci se pri svojem delu srečujejo z visokimi delovnimi zahtevami: časovnimi pritiski, omejitvami, ki izhajajo iz organizacije dela, čustvenimi obremenitvami in obremenitvami, ki izhajajo iz odnosov pri delu. Namen raziskave je bil preučiti, katere delovne zahteve sami doživljajo kot najbolj obremenjujoče ter katere delovne in osebne vire uporabljajo za njihovo obvladovanje. V raziskavi je sodelovalo 17 zdravstvenih delavcev v Sloveniji, podatki pa so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji in analizirani s kombiniranim deduktivno‐induktivnim pristopom tematske analize. 

Ugotovitve kažejo, da najzahtevnejši vidiki dela niso bili nujno tisti, ki so zahtevali največ kliničnega napora. Delo s pacienti je bilo lahko za njih sicer zelo intenzivno, vendar so v njem našli pomen in smisel. Obremenitev se je povečala predvsem takrat, ko so organizacijske okoliščine ovirale zagotavljanje ustrezne oskrbe pacientov. Med ključnimi zahtevami so bili pomanjkanje kapacitet, administrativne in logistične obveznosti, neučinkoviti procesi, slaba komunikacija, omejena avtonomija, časovni pritisk, nepredvidljivost ter dolgi in neredni delovniki. Posebej izrazit je bil občutek nemoči, ko so zdravstveni delavci vedeli, kaj pacient potrebuje, vendar tega zaradi organizacijskih omejitev niso mogli zagotoviti. 

Za obvladovanje zahtev so bili najpogosteje izpostavili sodelavce, ki jim zagotavljajo čustveno podporo, pomoč ter strokovni posvet. Pomembni viri so bili tudi strokovno vodstvo, znanje in izkušnje, organiziranost, komunikacijske spretnosti, avtonomija ter osebne značilnosti, kot so optimizem, vztrajnost, odgovornost in predanost delu. Vodenje je lahko predstavljalo tako vir podpore kot dodatno zahtevo, odvisno od dostopnosti vodij, transparentnosti komunikacije in širših organizacijskih pogojev. 

Ugotovitve dopolnjujejo model delovnih zahtev in virov (JD–R) z ugotovitvijo, da obremenjujoč učinek zahtev ni odvisen le od potrebnega napora, temveč tudi od tega, ali zahteve podpirajo ali ovirajo delo, ki ga zdravniki doživljajo kot smiselnega in pomembnega. Hkrati lahko viri zaposlenim pomagajo predvsem tako, da jim omogočajo kompenzacijo organizacijskih pomanjkljivosti, ne da bi te pomanjkljivosti dejansko odpravili.

Strani:

139‐152