PDF: DRMJ.2020.v09n01a01
Izdaja:
DOI:
10.17708/DRMJ.2020.v09n01a01
Avtor(ji):
Povzetek:
Znanje je sredstvo za povečanje in ohranjanje konkurenčne prednosti vsake organizacije. Slednje spodbujajo izmenjavo znanj preko uvedbe sistemov za upravljanje znanja. Kljub temu, da imajo organizacije že integrirane različne politike za izmenjavo znanja, se večina zaposlenih vedno ne poslužuje prakse izmenjave na svojih delovnih mestih. Raziskava avtorjev Connelly et al. (2012) ta pojav poimenuje “skrivanje znanja” in ga opredeli kot “naklepni poskus posameznika, da se prekrije informacija ali znanje, ki jo zahteva druga oseba.” Zaradi pomembnosti in vse večje pojavnosti omenjenega konstrukta avtorji študije sistematično in retrospektivno analizirajo 35 raziskovalnih člankov na temo skrivanja znanja, objavljenih med letoma 2008 in 2018. Prispevek tako podaja glavne ugotovitve omenjenih analiz ter raziskuje prakse skrivanje znanja, razvrščene v kategorije in ustrezne podteme. Na podlagi obstoječih raziskav avtorji dodajajo svoje ugotovitve o obsegu in pomenu skrivanja znanja. Izpostavljene so možnosti nadaljnega raziskovanja s teoretičnega, metodološkega, tematskega in demografskega vidika ter implikacije za managerje.
Strani:
5-22
Ključne besede: