ADAPTIVE COMPLIANCE IN POLICY IMPLEMENTATION: WHEN COMPLIANCE BECOMES PERFORMANCE AND WHAT CAN BE DONE

Pdf: DRMJ vol15 no02 2026 – Clanek 4

DOI:

doi:10.17708/DRMJ.2026.v15n02a04

Avtor(ji):

Povzetek:

Ta članek predstavlja konceptualno sintezo, ki uvaja adaptivno skladnost kot samostojen režim izvajanja politik. Adaptivna skladnost je opredeljena kot implementacijski režim na ravni sistema, v katerem administratorji, ki delujejo pod pogoji politizirane diskrecije in pritiska formalističnega nadzora, svoje napore preusmerjajo od doseganja vsebinskih učinkov politik k postopkovni uspešnosti, ki jo je mogoče formalno zagovarjati. Članek opredeljuje hierarhijo vlog v javni upravi, nosilce moči, varuhe postopkov in izvajalce na prvi liniji, ter analizira njihove medsebojne interakcije v procesu izvajanja politik. Ob opiranju na literaturo o performativnem upravljanju, neopatrimonializmu, neformalnih institucijah in dinamiki revizijske družbe članek razvija raziskovalne propozicije, ki določajo pogoje, pod katerimi adaptivna skladnost nadomesti upravljanje, utemeljeno na pravilih, in administrativni profesionalizem. Teoretični prispevek članka je v tem, da povezuje različne literaturne tradicije v enoten mehanizem, jasno opredeljuje meje adaptivne skladnosti v razmerju do sorodnih konceptov (simbolna skladnost, razklapljanje, običajni birokratski formalizem) ter identificira strukturo vlog, prek katere se ta režim reproducira in ohranja. Predlagane propozicije služijo kot usmeritve za prihodnje primerjalne empirične raziskave, ki bi obravnavale tako notranjo dinamiko sistemov adaptivne skladnosti kot zunanje nadzorne režime, ki performativnost nehote krepijo. Ob uporabi Zahodnega Balkana kot izrazito kontrastnega primera institucionalne erozije, strateške dvoumnosti in zunanje pogojenosti ta konceptualni okvir ponuja tudi pomembne implikacije za demokratično odpornost in reformo javne uprave.

Strani:

93‐108