ACTIONABLE DESIGN FOR HUMAN SUSTAINABILITY IN THE WORKPLACE

Pdf: DRMJ vol15 no02 2026 – Clanek 1

DOI:

doi:10.17708/DRMJ.2026.v15n02a01

Avtor(ji):

Povzetek:

Teorija omejene trajnostnosti zaposlenih (Restricted Employee Sustainability Theory; REST) razume trajnostno uspevanje kot dinamično ravnovesje med ohranjanjem, rastjo in generativnostjo. Čeprav REST pojasni, zakaj je takšno ravnovesje strukturno nujno, ne pove, kako naj organizacije v praksi ustvarijo pogoje, ki ga dejansko omogočajo. Ta članek zapolnjuje to vrzel z združitvijo teorije REST in večnivojskih raziskav uspevanja pri delu. Na podlagi desetih preglednih člankov, objavljenih med letoma 2020 in 2026, predstavim uveljavljene dejavnike uspevanja ter jih znova interpretiram skozi prizmo treh temeljnih funkcij teorije REST. Na tej osnovi predlagam praktično oblikovalsko ogrodje, ki loči med dejavniki, specifičnimi za posamezne funkcije, torej tistimi, ki neposredno podpirajo ohranjanje, rast ali generativnost, ter sistemskimi konfiguracijami managementa človeških virov, ki uravnavajo razporeditev virov med njimi. Pri tem poudarjam, da uspevanje ni le stvar posameznikove volje in prizadevanja, temveč ga v veliki meri omogočajo institucionalni pogoji. Prispevek k teoriji je trojen: (1) natančneje opredeli, kako lahko organizacije podpirajo in ohranjajo uspevanje pri delu, (2) prepozna kvalitativno različne vzorce neravnovesja, ki segajo onkraj preprostih razlik v delovni uspešnosti, ter (3) dopolnjuje teorijo REST z uvedbo praktičnega oblikovalskega modela za človekovo trajnostnost v delovnem okolju. Na koncu so obravnavane še praktične implikacije za različne ravni organizacije.

Strani:

7‐33