PDF: DRMJ-vol10-no02-2021-a01-2.pdf
DOI:
doi:10.17708/DRMJ.2021.v10n02a01
Avtor(ji):
Povzetek:
V članku avtor pojasnjuje avtonomijo dela s pomočjo teorije nepredvidljivih dogodkov in agencijske teorije. Medtem ko so predhodne raziskave temeljile na podatkih na ravni posameznika (včasih tudi na meddržavni ravni), se ta raziskava osredotoča na razumevanje avtonomije dela na organizacijski ravni. Podatki so zbrani s pomočjo ankete v katero je bilo vključenih 670 zasebnih podjetji na Nizozemskem. Podjetja so predstavljala presek nizozemskega gospodarstva. Podatki so bili analizirani z uporabo regresijske analize. Dejavniki, ki izhajajo iz teorije nepredvidljivih dogodkov in agencijske teorije, so predvideli uveljavitev avtonomije dela. Na splošno jih je mogoče razumeti kot notranje in zunanje dejavnike ustreznosti ter z njimi povezane agencijske težave. Ti dejavniki vključujejo značilnosti nalog delavca, velikost organizacije, organizacijsko upravljanje in zunanji razvoj. Kljub temu, da se na samostojnost dela pogosto gleda kot na odločitev na ravni organizacije, je bila večina empirične raziskave opravljena na ravni posameznika. Posledično je na voljo manj informacij glede organizacijskih dejavnikov, povezanih z zagotavljanjem avtonomije delavcev. Za akterje, ki sodelujejo v organizacijskih praksah (npr. menedžerji in svetovalci), je na voljo več predlogov za uravnavanje avtonomije. S preučevanjem podatkov, zbranih na podlagi raziskave med različnimi podjetji, se ta članek osredotoča predvsem na organizacijsko raven avtonomije dela.
Strani:
7-18
Ključne besede: