PDF: DRMJ.2020.v09n01a02
Izdaja:
DOI:
10.17708/DRMJ.2020.v09n01a02
Avtor(ji):
Povzetek:
Organizacijska sposobnost ustvarjanja in uspešnega ravnanja z znanjem v različnih oblikah je postala osnova za vrhunsko organizacijsko uspešnost in trajnostno konkurenčnost. Dandanes se pomen znanja in neopredmetenih sredstev, tj. intelektualni kapital hitro povečuje. Slednje je moč opaziti predvsem v razvitih gospodarstvih. Neopredmetena sredstva imajo prevladujočo vlogo in postopoma nadomeščajo fizične vire kot najpomembnejši proizvodni faktor za organizacijski uspeh. Kljub temu da so številne študije pokazale pomembne ugotovitve na področju merjenja intelektualnega kapitala in njegove konceptualizacije, še vedno ni enoznačnega soglasja glede razsežnosti intelektualnega kapitala. Pretekle raziskave so se osredotočile predvsem na tradicionalno razsežnost intelektualnega kapitala – človeški, relacijski in strukturni kapital – zanemarjajo pa zmogljivost obnavljanja v organizaciji kot razsežnost intelektualnega kapitala. O tem, ali obstajajo medsebojne povezave tradicionalnih razsežnosti intelektualnega kapitala v tranzicijskih gospodarstvih, ni sistematičnih ugotovitev. Ta prispevek, pripravljen v okviru tranzicijskega gospodarstva, obravnava in empirično preverja dopolnilno vlogo tradicionalnih razsežnosti intelektualnega kapitala v organizacijskem obnavljanju. Primarni podatki so bili zbrani z uporabo predhodno psihometrično validiranih vprašalnikov iz 224 organizacij iz Republike Srbske znotraj Bosne in Hercegovine. Hipoteze so bile preizkušene z modeliranjem strukturnih enačb po metodi delnih najmanjših kvadratov (PLS‐SEM). Izsledki raziskave kažejo, da ima obnovitveni kapital pomembno vlogo. Prav tako dokazuje intenzivnost povezovanja relacijskega in strukturnega kapitala z obnovo znanja, pri čemer je poudarek na pomenu različnih oblik znanja v organizacijski obnovi. Managerji lahko najdejo nekaj koristnih navodil za učinkovito upravljanje intelektualnega kapitala in se zavejo prisotnosti medsebojne povezanosti virov znanja ter njihovega pomena za organizacijsko obnovo.
Strani:
23-38
Ključne besede: