Pdf članka: DRMJ vol13 no01 2024 – Clanek 6
DOI:
doi:10.17708/DRMJ.2024.v13n01a06
Povzetek:
V študiji avtorji raziskujejo učinke porazdeljenega dela na sodelovanje zaposlenih v Fortune 500 podjetjih, kot so Microsoft, Google, Facebook in Salesforce. Cilj raziskave je proučiti, kako prehod v decentralizirano delovno okolje vpliva na procese sodelovanja, dinamiko skupin in produktivnost. Raziskava uporablja kvalitativni pristop, ki omogoča poglobljeno preučevanje vpliva porazdeljenega dela na različne vrste sodelovanja zaposlenih (npr. rutinsko, ustvarjalno in družbeno) ter ključne dejavnike, ki prispevajo k uspešnemu prehodu na porazdeljeno delo. Rutinsko sodelovanje na daljavo je sicer lahko učinkovito, a je mnogo kompleksnejše. Ustvarjalno in družbeno sodelovanje pa je v virtualnem okolju oteženo. Ugotovitve kažejo, da čeprav je samostojno delo na daljavo zaradi napredka tehnologij učinkovito in vpliva na povečano individualno produktivnost, pa le‐to hkrati zmanjšuje sodelovanje med zaposlenimi. Največji izziv je vzdrževanju učinkovite skupinske povezanosti in spontane komunikacije. Na uspeh porazdeljenega dela vplivajo tehnološki, kulturni, strukturni, družbeni in psihološki dejavniki. Podjetja morajo za uspešno sodelovanje na daljavo razumeti in upoštevati te dejavnike, zagotavljati ustrezno tehnologijo, graditi kulturo odprtosti in zaupanja, jasno postavljati cilje in nuditi psihološko podporo. Integracija novih zaposlenih, izobraževanja in ustvarjalno delo naj, če je mogoče, potekajo v živo. Za uspešno sodelovanje je pomembna družbena povezanost, zato naj virtualni timi del časa preživijo skupaj. Občasna srečanja v živo krepijo zaupanje in spodbujajo ustvarjalnost. Podjetja lahko sodelovanje spodbujajo z virtualnimi dogodki in sestanki ter zmanjšajo poudarek na poročanju, saj s tem omogočajo več časa za ustvarjalno delo. Rezultati raziskave jasno kažejo na zaželjenost prehajanja na hibridni model dela. Ta študija prispeva k vse bolj popularnim razpravam o porazdeljenem delu in ponuja dragocen vpogled v izzive sodelovanja na daljavo ter hkrati predlaga strategije za optimizacijo porazdeljenega dela v organizacijah.
Strani:
85‐104
Ključne besede: