PDF: DRMJ-vol10-no02-2021-a02-1.pdf
DOI:
doi:10.17708/DRMJ.2021.v10n02a02
Avtor(ji):
Povzetek:
Študija preučuje učinek strategij diverzifikacije na uspešnost podjetja in obseg, v katerem zavezanost glavnega izvršnega direktorja (CEO) ublaži to razmerje. Učinek diverzifikacije na uspešnost podjetja je bil analiziran v vzorcu, ki je vključeval podjetja tako z nadpovprečno kot tudi s podpovprečno stopnjo razpršenosti. Vzorec je sestavljalo 76 proizvodnih podjetij, ki so kotirala na Indonezijski borzi (IDX) med letoma 2007 in 2018. Analiz je bila opravljena z uporabo regresije uravnoteženih panelnih podatkov. Tobinov Q je bil uporabljen za merjenje uspešnosti podjetja, skupaj s tremi merili strategij diverzifikacije: indeksom entropije, Herfindahlovim indeksom in številom segmentov. Rezultati kažejo, da diverzifikacija vodi do nižje uspešnosti podjetja, medtem ko zavezanost generalnega direktorja odpravlja negativni vpliv diverzifikacije na uspešnost podjetja v vseh modelih merjenja (tj. entropija, Herfindahlov indeks in število segmentov). V skladu s tem so med podjetji tako z visoko ko tudi z nizko stopnjo diverzifikacije opazni negativni učinki strategij diverzifikacije in dosledne zavezanosti generalnega direktorja.
Strani:
19-29
Ključne besede: