DRUŠTVO SLOVENSKA AKADEMIJA ZA MANAGEMENT
UNIVERZA V LJUBLJANI, EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
vabijo na 16. znanstveno posvetovanje o managementu in organizaciji z naslovom
»AGILNA ORGANIZACIJA«
ki bo potekalo v petek, 14. junija 2019, bo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Posvetovanje je organizirano ob podpori Založbe Pasadena.
Vse pogostejše spremembe v okolju, zlasti nove tehnologije, spreminjanje potreb kupcev, zaposlenih in drugih deležnikov, zahtevajo hitrejše in fleksibilno odzivanje ter prilagajanje podjetij in drugih združb, zato velike združbe kot tudi mala podjetja iščejo bolj agilne pristope v managementu in organizaciji. Koncept »agilnost« je bil v povezavi z organizacijo dela najprej uporabljen na področju razvoja programske opreme, kjer je agilno programiranje z razvojem različnih orodij (npr. scrum), omogočilo hitrejši razvoj in povezovanje z uporabniki že v začetnih korakih projekta. Začetki agilnosti pa sodijo v sredino prejšnjega stoletja, in sicer v načela vitke proizvodnje japonskih proizvodnih podjetij (npr. Toyotin proizvodni sistem). Danes se koncept agilnosti s področja projektov informacijske tehnologije vedno bolj širi tudi na druga področja (npr. razvoj proizvodov, trženje, ravnanje z zmožnostmi zaposlenih) in združbe spodbuja k bolj dinamičnemu oblikovanju dela, ter spreminjanju struktur organiziranosti in procesov.
Z večjo agilnostjo združbe postanejo bolj inovativne, bolje znajo prepoznati spremembe v okolju in potrebne spremembe znotraj združbe, razvijajo prilagodljive rešitve in se izogibajo kriznim situacijam. Vpeljava vrednot in načel agilne organizacije pa omogoča tudi povečanje učinkovitosti. Zato agilnost povečuje tako finančno uspešnost kot tudi lojalnost kupcev in zavzetost zaposlenih. Vendar spremembe niso potrebne na vseh področjih, in agilni načini dela niso primerni za vse. Prepoznati in vpeljati agilne pristope, kjer je to koristno in zagotoviti usklajeno delovanje združbe kot celote, predstavlja eno ključnih zadolžitev managerjev.
K sodelovanju na posvetovanju smo povabili izkušene praktike in raziskovalce iz zasebnega in javnega sektorja, da delijo svoje izkušnje in spoznanja. Uvodno predavanje smo zaupali dvema govornikoma, da bosta z nami delila svoje izkušnje:
- Matej Golob, M.Sc., MBA, iz podjetja CorpoHub podjetjem že vrsto let svetuje pri vpeljavi agilnih pristopov v managementu in organizaciji. Zelo jasen “zakaj” ter iskrena agilno miselnost sta njegovi glavni vodili pri ne vedno prijetnih transformacijah.
- Laura Klančnik, M.Sc., iz podjetja BSH, svetovalka za agilni projektni management, ki je v podjetju zadolžena za transformacijo v agilno združbo. Verjame, da je agilna organizacija sestavljena iz zadovoljnih zaposlenih, ki so predpogoj za dolgoročno dobre rezultate.
Na posvetovanju bodo tako predstavljene tudi povsem praktične rešitve in primeri slovenskih podjetij in drugih združb, ki uspešno vpeljujejo pristope za povečanje agilnosti. V predstavitvah in razpravah se bomo dotaknili zlasti naslednjih tem:
- Značilnosti agilne organizacije (strukture, kulture in procesov), prednosti in slabosti agilnih oblik dela, proces spreminjanja organizacijske strukture iz tradicionalne v agilno
- Vodenje v agilnih združbah, vloga vodje v agilnih timih, opolnomočenje zaposlenih, ravnanje s konflikti v agilnih združbah
- Ravni agilnosti v združbah in njihovo usklajevanje: agilni vrhnji management, agilnost oddelkov, agilnost posameznikov
- Agilnost pri ravnanju z zmožnostmi zaposlenih, agilne oblike dela in zavzetost zaposlenih
- Komuniciranje in motiviranje zaposlenih v agilnih združbah in timih
- Značilnosti agilnih posameznikov, timov, združb, agilnost kot sposobnost združbe, timov, posameznikov
- Značilnosti in načini učenja v agilnih združbah
- Negativni vidiki agilnih oblik dela (izgorelost, izzivi pri nagrajevanju, odpor srednjega managementa)
- Dejavniki, ki zavirajo vpeljavo agilne organizacije
- Agilnost v podjetjih, šolah, javnih agencijah in drugih združbah
- Agilni management projektov in agilni razvoj programske opreme
- Primerjava različnih orodij in metod agilnega načina dela in vitke organizacije (npr. scrum, kanban)
- Modeli in primeri dobrih praks agilne organiziranosti iz konkretnih podjetij in drugih združb
Program posvetovanja je v pripravi in bo objavljen naknadno. Posvetovanje bo predvidoma trajalo od 9 do 16 ure.
Vljudno vas vabimo, da se udeležite posvetovanja in se nam pridružite v razpravah, kjer bomo izmenjali poglede in skupaj prispevali k izboljšanju praks.
Nasvidenje na posvetovanju!
Programsko-organizacijski odbor:
doc. dr. Aleša Saša Sitar, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani
doc. dr. Darija Aleksić, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, COBIK
dr. Laura Fink, Andragoški center Republike Slovenije
prof. dr. Jure Kovač, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru
prof. dr. Rudi Rozman, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani
izr. prof. dr. Polona Šprajc, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru
doc. dr. Nina Tomaževič, Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani
doc. dr. Blaž Zupan, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani