Ob ocenjevanju za napredovanje ali ohranitev habilitacijskega naziva se kaže najprej vprašati, ali je razmerje vrednotenja med raziskovalnim in pedagoškim prispevkom ocenjevanih sploh ustrezno. Če odgovor na to vprašanje tu zanemarimo in se lotimo le ocenjevanja raziskovalnega dela, potem se mi v razmislek ponuja pristop, po katerem bi morali na širši, npr. državni, ravni določiti pričakovane deleže točk iz različnih oblik raziskovalnega dela, npr. člankov, učbenikov, monografij, recenzij, nastopov v javnosti, priprave in usmerjanja dela posvetovanj oziroma konferenc itn. Tako bi bilo moč določiti, da je delež člankov vseh ocenjevanih kandidatov (na določenem področju ali območju) v raziskovalni košarici v povprečju praviloma med, npr., 50-60%. Podobne razpone odstotkov bi določili tudi za druge oblike učinkov raziskovalnega dela. Če bi se na opazovanem vzorcu v 3-5 letnem obdobju pokazalo, da ocenjevani kandidati s članki dosegajo manj kot 50% ali več kot 60% zbranih točk, bi se v prvem primeru (ko bi bil ta delež npr. le 45%), članki ovrednotili (oziroma pomnožili) višje z uporabo faktorja 50/45, v drugem primeru, ko bi zbrane točke iz člankov tvorile npr. kar 70%, pa bi šlo za množenje s faktorjem 60/70. Ustrezno bi seveda povečali oziroma zmanjšali faktorje pri ostalih vrstah prispevkov za ocenjevalno košarico. V sistemu ocenjevanja raziskovalnega dela bi bilo nujno določiti opazno število točk za praktično delo na izbranem področju, npr. v gospodarstvu, zdravstvu, politiki itn.
Ob strinjanju za bolj konkretno usmerjanje s ciljem povečanja raznovrstnosti oblik raziskovalnega dela, bi bili taki posegi seveda možni le – kot sem že nakazal – v nekem daljšem, npr. tri- ali petletnem obdobju, bi pa v sistem ocenjevanja vnesli prepotrebne popravke za doseganje zaželenih usmeritev.
Naj k temu dodam še misel, da v primerih izvolitev v naziv rednega profesorja (na slovenski univerzi) le-ta ne bi bila možna, če kandidat (s članki, monografijami ali učbeniki) ni dokazal tudi sposobnosti prevoda tujih strokovnih izrazov v slovenski jezik.
Miran Mihelčič