Sem velika zagovornica čim bolj jasnega zapisa vizije podjetja – kakšno uporabno vrednost ima sicer? Za komuniciranje z zunanjimi javnostmi je res dovolj stavek ali dva, saj tam ne želimo razkriti zaupnih vsebin. Za spodbujanje (motiviranje) in usklajevanje (koordiniranje) zaposlenih pa to ni dovolj. Stavek ali dva ne moreta doseči enotne predstave o ciljnem stanju podjetja čez 5 let – eden bo to razumel tako, drug drugače. Vzemimo fotografijo na tej spletni strani: jo lahko opišemo v enem stavku?
Zato spodbujam zapis vizije v več stavkih (izjavah o prihodnosti), ki jih lahko sistematično uredimo v več vidikov. Za podjetja je prikladno uporabiti štiri vidike t.i. Balanced Scorecard-a (vidik učenja in rasti, vidik notranjih poslovnih procesov, vidik kupcev, ekonomski (finančni) vidik), saj so vsebinsko celoviti, s tem pa tudi poenostavimo kasnejši postopek razvijanja strategije v skladu z BSC. Svetovalno podjetje 2gc Active Management je prvo razvilo tak pristop k strateškem planiranju (priporočam ogled njihovih spletnih strani). Pri zapisovanju izjav o prihodnosti sodeluje najvišje ravnateljstvo, zaposleni pa so lahko (!) vključeni v proces postavljanja prioritet – katere izjave o prihodnosti so najpomembnejše in bi se jih bilo treba lotiti najprej? Svetovalce tu vidim predvsem v vlogi strokovnjakov, ki poznajo metodologijo razvijanje vizije in skrbijo za soglasje, toda so brez vsebinskih pristojnosti.
Adriana Rejc Buhovac