Če je podjetje v krizi, še posebej rabi vizijo – takrat je močna spodbuda (vizija kot motivacijskih dejavnik) še bolj na mestu. Zaposleni rabijo informacijo, da obstaja neka ambiciozna, dolgoročna predstava o podjetju in da bodo imeli vlogo v njem. V večini panog, sploh če podjetje nastopa globalno, je sprememb in negotovosti polno. Če pa je teh resnično veliko, tako da se vodstvo samo skorajda ne znajde (!), je smiselno pri njenem oblikovanju vključiti tudi vrhunske strokovnjake iz podjetja (razvojne inženirje idr.). Vizija mora biti pač toliko bolj vizionarska – drzna, s poskusom predvidevanja tehnoloških zasukov ipd.
Komuniciranje (in s tem uveljavljanje) vizije v podjetju v krizi je še pomembnejše kot v drugih podjetjih. Zaposleni so bolj negotovi, še bolj dovzetni za neformalne tokove informacij, zato je formalna komunikacija nujna. Čim hitreje, čim bolj jasno in odkrito (zato z več stavki oziroma v več vidikih, tako da se zaposleni z njo lažje poistovetijo).
Adriana Rejc Buhovac