Kompetenca

K veliki zanimivosti in uspehu debatnega večera 15. maja je poleg same teme o izbiri managerjev prispevala zlasti trojica odličnih uvodničarjev. V razpravi, ki je bila sicer kratka, a le zaradi časovnih, ne pa vsebinskih omejitev, je bilo odprtih veliko vprašanj. Vsebina debatnega večera z nekaterimi poudarki bo predstavljena na spletni strani. Obenem pa smo ugotovili, da bi kazalo razpravo o nekaterih zadevah nadaljevati tudi v klepetalnici.

Tako v debatnem večeru kot tudi sicer je bila pogosto uporabljena beseda kompetenca. Vsaj nekaterim je ta tuja beseda zoprna, morda tudi zato, ker velik del ljudi, ki jo uporablja, ne pozna podrobneje njenega pomena. Dejansko ima beseda dva pomena. Prvi, najbrž starejši, je pristojnost, upravičenost, pravica do odločanja o čem. V organizacijski literaturi jo povezujemo s položajem posameznika ali skupine v združbi (zadolžitev, odgovornost, avtoriteta – oblast). Da bi pristojna oseba ali skupina v okviru svoje pristojnosti ustrezno delovala, mora biti za to usposobljena, sposobna, zmožna, vešča. Najbrž je bilo to sprva samo po sebi umevno. Verjetno pa so se mnoge kompetentne (pristojne) osebe in skupine za izvajanje svojega dela pokazale nekompetentne (nesposobne, nezmožne, neusposobljene, nevešče). V tem smislu se najbrž pojavi drugi pomen (dejanske) kompetence ljudi. Ali imajo ljudje dejansko sposobnost izvajanja svoje pristojnosti? Katere sposobnosti, zmožnosti itd. bi morali imeti in katere imajo?

Predlagam razpravo (in kasneje uporabo) o ustreznem slovenskem ali slovenskih prevodih besede kompetenca. Za začetek predlagam izbiro med nekaj besedami: zmožnost, sposobnost, usposobljenost, veščina. Zanimivo bi bilo slišati pomenske razlike (včasih odtenki, ki govorijo o bogastvu jezika) med omenjenimi izrazi, kdaj bi kakšna bolj ustrezala, tudi konkretne primere sposobnosti, zmožnosti itd za opravljanje določenega dela ipd.

Rudi Rozman