- This topic has 1 odgovor, 1 glas, and was last updated 7 years, 3 months nazaj by
.
-
Prispevki
-
Dolgoročno, kratkoročno, operativno
Omenjeni izrazi se pogosto uporabljajo v povezavi z odločanjem, zlasti še s planiranjem, in s predvidevanjem. Nekateri dodajajo še srednjeročno odločanje (planiranje) in predvidevanje. Pri tem je pri avtorjih opaziti zelo različno razumevanje obdobja, na katero se nanašajo ti pojmi. Praviloma tudi ne povedo logike razlikovanja. Če jo že omenijo, se nanaša na približno dolžino obdobja.
Ekonomisti s kratkoročnim odločanjem razumejo odločanje o podjetju, ko so dolgoročno dane poslovne prvine (zlasti delovna sredstva) že znane. Npr. imamo tekstilno tovarno (kot izid dolgoročne odločitve) in ob upoštevanju tega dejstva se odločamo o asortimentu (kratkoročna odločitev). Dolgoročno odločanje upošteva le okolje. Preneseno v koledar gre za dolgoročno (tudi strateško) – več let vnaprej – in letno (tudi taktično) odločanje. Srednjeročno odločanje ni vsebinsko čisto: povezuje dolgoročno in letno odločanje in kaže na kontinuum trajanja posledic dolgoročnega in kratkoročnega odločanja. V vseh navedenih primerih se odločanje nanaša na poslovanje podjetja kot celote (mera ali načelo odločanja je uspešnost).
Za predvidevanje bi veljalo: dolgoročno predvsem več let, kratkoročno leto ali dve vnaprej.
Operativno odločanje ni odločanje o poslovanju, marveč le o poslovnih funkcijah, npr. proizvodnji. Odločamo se o mesečni proizvodnji, rokih, velikosti serij ipd. Sodilo odločanja ni neposredno uspešnost, marveč učinkovitost. Smiselno velja to tudi za predvidevanje: nekaj četrtletij, mesecev, tednov vnaprej.
Vprašanje za razpravo: kaj kdo razume z dolgoročnim, srednjeročnim, kratkoročnim, operativnim odločanjem (planiranjem) in predvidevanjem?
Rudi Rozman
Najprej naj povem, da nisem razumel stavka »Dolgoročno odločanje upošteva le okolje.«!?!
Menim, da je treba pri uporabi besed »kratkoročno, srednjeročno, dolgoročno« najprej imeti pred očmi področje, na katerem naj bi te oznake uporabljali. Tako je uporaba besede »kratkoročen« za mene na področju izvedbenega (proizvajalnega) načrtovanja nekaj povsem drugega kot na področju strateškega načrtovanja. V prvem primeru imam v mislih izvedbene (ali operativne) načrte za obdobje največ meseca dni vnaprej, v drugem pa najmanj enoletno obdobje.
Gre za podobno težavo kot pri uporabi besed »politika« in »strategija«, npr. pri posameznih poslovnih funkcijah ali področjih. Kje je meja med eno in drugo na področju nabave, prodaje itn.? Pri tem se zavedam, da je pod politiko razumeti splošna določila, usmeritve in vrednote pri delovanju, pod strategijo pa določitev (podrobnejših) ciljev, pogojev in prvin za dosego ciljev, pa vendar je uvrstitev določene vsebine pod en ali drug pojem včasih kar težavna.
Zastavljam (si) vprašanje, ali je sodilo izvedbenega ali operativnega odločanja res predvsem učinkovitost, saj npr. z izbiro asortimenta (znotraj proizvodnega programa) poslovnih učinkov za naslednji mesec v veliki meri vplivamo tudi na uspešnost, ker imajo nekateri poslovni učinki višji prispevek za kritje stalnih stroškov in oblikovanje dobička kot drugi.
Še misel Kakabadseja, Ludlowa in Winnicombejeve iz leta 1998, ki so vsebino organizacijske ali ravnateljske funkcije po Fayolu razširili tako, da vključuje: postavljanje in določanje ciljev, predvidevanje, načrtovanje, organiziranje, ukazovanje, usklajevanje, nadzorovanje in komuniciranje. Je torej nujno ali zgolj smiselno ločevati vsebini predvidevanja, postavljanja in določanja ciljev ter načrtovanja?
V zvezi s predvidevanjem Koletnik razlikuje napovedovanje (do gospodarskega obzorja) in prognoziranje (preko izbranega obzorja). Sprašujem, ali bi bilo neko »obzorje« moč določiti kot mejo med časovno različno opredeljenim odločanjem oziroma načrtovanjem?
Miran Mihelčič
Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.