Ali nadzorni sveti nadzirajo le uspešnost poslovanja ali tudi usmerjevalne odločitve?

SAM Klepetalnica Obravnava aktualnih področij managementa in organizacije Ali nadzorni sveti nadzirajo le uspešnost poslovanja ali tudi usmerjevalne odločitve?

Ta tema vsebuje 2 odgovora, ima 1 glas, in jo je nazadnje posodobil/a   Rudi Rozman 1 leto, 1 mesec nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #350

    Rudi Rozman
    Član

    Ali nadzorni sveti nadzirajo le uspešnost poslovanja ali tudi usmerjevalne odločitve?

    Verjetno ni nobenega dvoma, da nadzorni svet v dvotirnem upravljanju nadzira. Bolj nejasno je, ali nadzira strateške odločitve uprave (ravnateljstva) ali le posledice teh odločitev – uspešnost. Če menimo, da nadzira strateške odločitve uprave, potem on sprejema npr. strateški plan podjetja. Če se pokaže, da je sprejeti (ali vsaj potrjeni) plan neustrezen, zanj odgovarja nadzorni svet; uprava pa ima izgovor za slabo poslovanje. Če menimo, da nadzira le posledice strateških odločitev, potem strateški plan sprejema uprava in zanj ter poslovanje odgovarja. Nadzorni svet pa nadzira uspešnost poslovanja.

    V primeru, da člani nadzornega sveta sprejemajo strateški plan, morajo precej vedeti o poslovanju in okolju. Morajo biti tržniki, razvojniki itd. Vprašanje je, če so člani nadzornih svetov strokovno usposobljeni za sprejemanje takšnih odločitev. Če nadzirajo predvsem uspešnost poslovanja, morajo temeljito analizirati predvsem bilanco stanja, izkaz uspeha in podobne dokumente; so predvsem ekonomisti, poslovneži, finančniki. Slabost tega načina je nedvomno ta, da uprava sprejme odločitve; ko pa se pokaže, da niso ustrezne, je njihove posledice le težko odpravljati.

    Domnevam, da pri nas člani nadzornih svetov želijo nadzirati že odločitve uprave, ne pa tudi nositi odgovornosti. Menim, da smatrajo samo delo nadziranja za razmeroma nezahtevno, ga pa večinoma neustrezno opravljajo. Tuji avtorji menijo, da je največ, kar lahko nadzorni svet naredi, da odstavi neuspešno upravo.

    Vprašanje za razpravo: ali naj nadzorni svet v dvotirnem modelu upravljanja predvsem nadzira uspešnost poslovanja in v kolikšni meri sodeluje (odloča) – če sploh – tudi v usmerjanju poslovanja? Sam sem – upoštevaje dvotirnost upravljanja – bolj pristaš nadziranja uspešnosti s strani nadzornega sveta.

    Morda za razpravo še drugo vprašanje. V nadzornem svetu so predstavniki kapitala in dela. Ali oboji težijo k uspešnemu poslovanju z vidika dobičkovnosti? Ali pa vsak nadzira z vidika svoje udeležbe – vloge? Ali je to v kapitalističnem sistemu smiselno? Kako se interesi usklajujejo? Ali bi že lahko govorili o upravljanju udeležencev?

    Rudi Rozman

    #590

    Miran Mihelčič
    Član

    Ali nadzorni sveti nadzirajo ..

    Logično je strinjati se s tem, da je nadziranje smiselno predvsem ob dobrem načrtovanju, torej ob obstoju različnih oblik načrtov, predvsem (poslovne) politike, programov, predračunov itn. Če naj torej nadzorni sveti delujejo pri nadzoru smiselne vsebine poslovanja, potem se morajo opredeljevati do načrtov, ki jih v presojo ponudi uprava. Dolžnost članov nadzornih svetov je, da podajo pripombe, če se jim zdijo vsebine načrtov sporne ali nestvarne, saj bi bilo ob slabih načrtih zgolj naknadno ugotavljanje »kako voz pelje navzdol«, nekorektno tako do uprave kot do družbe (lastnikov) kot celote. To pa ne pomeni, da morajo načrtom uprave dati obvezno podporo, saj lahko vidijo v načrtih tudi manjše pasti, zaradi katerih bi kazalo te načrte spremeniti, a za njihovo vsebino vendarle odgovarja uprava. Zato je fraza »so se seznanili z načrti« običajen učinek razprave o njih na seji nadzornega sveta.

    Pri uresničevanju načrtov so člani nadzornih svetov dolžni opozarjati na odstopanja od trendov, ki so zapisani v neodklonjenem načrtu uprave, ter lahko dajejo nasvete, kako bi moralo v skladu z načrti poslovanje potekati. Če je v načrtu npr. zapisano, da bo prišlo do povečanja zadolžitve za določen znesek, bi prekoračitev tega zneska morala člane nadzornega sveta nujno spodbuditi k pretehtanju resnosti tega podatka, soglašanju z njim ali pa k predlogu o zamenjavi uprave.

    Ne bi smelo biti dvoma, da so v nadzornem svetu tako predstavniki kapitala kot dela dolžni težiti k čim višjemu znesku dodane vrednosti. Sama delitev le te pa je lahko manj sporna, če se je družba odločila za udeležbo zaposlencev v dobičku, če to izidi poslovanja upravičujejo.

    Miran Mihelčič

    #591

    Rudi Rozman
    Član

    Naj najprej potegnem vzporednico s športom. Selektor Kek (ravnatelj) je strokovnjak na svojem področju. Ali je smiselno, da nogometna zveza (upravljavci) nadzirajo njegove odločitve, npr. zahtevajo, koga izbere v začetno postavo? Ali ne zamenjamo selektorja po določenem številu porazov (neuspeh)? Sledi, da v športu v glavnem nadziramo uspešnost ekipe in ne odločitve. Če lahko smiselno nadziramo odločitve, potem smo izbrali napačnega selektorja (ker je nekdo boljši od njega).

    Seveda pa upravljavci najbrž potrdijo temeljne cilje, politiko in strategijo, ki so po naravi okvirni. Potem pa glede na njihovo upoštevanje in uspešnost nadzorni svet nadzira. Postavlja pa se vprašanje, ali gornjih elementov ne določa kar skupščina, ne pa nadzorni svet. Namesto hierarhije skupščina, NS, uprava, bi bilo morda bolje skupščina, NS in uprava (zadnja dva na isti ravni).

    Menim, da NS slabo nadzirajo. Je pa to njihove temeljna naloga. Obenem hočejo odločati v planiranju. To, da predstavniki nadzornih svetov razlagajo cilje, politiko, strategije (investicije) podjetja, se mi zdi nesmiselno.

    Zato se mi zdi tudi sporno, ali so res nadzorni sveti dolžni težiti k čim večji dodani vrednosti ali le k izpolnjevanju planov. Kontrola praviloma ne preverja plana, marveč le njegovo izvedbo v odnosu do plana. Se pa strinjam, da tako kapital kot delo v udeležbenem kapitalizmu težita k dodani vrednosti (dohodku), vendar ne iz istega nagiba. Kapital z vidika dobička, delo pa z vidika osebnih dohodkov, prispevkov ipd.

    Rudi Rozman

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.