Pdf članka: DRMJ vol13 no01 2024 – Clanek 5
DOI:
doi:10.17708/DRMJ.2024.v13n01a05
Povzetek:
Namen te študije je raziskovanje privlačnosti, moči in agresivnosti. Avtorji si prizadevajo preučiti privlačnost, moč in agresivnost kot strukturne pojave ter učinke, ki jih ti imajo na organizacijske strukture. Študija se osredotoča na javno organizacijo, ki izvaja politike zaposlovanja v Grčiji, in temelji na podatkih iz tega konteksta. V raziskavi je bilo preučenih 4 podružnic organizacije s 108 zaposlenimi (49 moških, 59 žensk) z analizo družbenih omrežij v zvezi z vedenji privlačnosti, agresivnosti in moči. Razdeljeni so bili vprašalniki, ki so vključevali dele, ki niso povezani z omrežjem, in dele, ki so povezani z omrežjem. Za izračun omrežnih spremenljivk je bil uporabljen program Visone 1.1 (uporabljeni so bili algoritmi za analizo omrežja: indegree, outdegree, Katz status, PageRank, authority). Uporabljena sta bila tudi analiza družbenih omrežij in Spearmanov test v programu SPSS 26. Glavni rezultati so, da družbeno in delovno privlačni zaposleni koncentrirajo moč v organizaciji in razvijajo profil mentorja, ki mu kolegi zaupajo, vendar lahko sprejmejo verbalno agresivnost v obliki ironije in žaljivih komentarjev. Rezultati študije nakazujejo, da bi morali praktiki vsaj v kontekstih javnih organizacij “izkoristiti” družbeno in delovno privlačne zaposlene, saj se zdi, da v kolegih vzbujajo zaupanje, kar vpliva na splošno kulturo organizacije. Poleg tega, ker so lahko družbeno in delovno privlačni zaposleni verbalno ciljno usmerjeni, lahko izvajajo strategije za zaščito delovnega mesta pred uporabo verbalne agresivnosti. Ta študija prispeva k boljšemu razumevanju neformalnih odnosov privlačnosti, agresivnosti in moči, ki se razvijajo med zaposlenimi z njihovo grafično predstavitvijo prek analize družbenih omrežij, da bi dosegli učinkovite organizacijske strukture v javnem sektorju.
Strani:
71‐84
Ključne besede: