Janez Zeni, Sp. Besnica, Trata 9,
Šele danes v nedeljo popoldan (sicer je za me nedelja gospodov dan, dan počitja in sproščanja) sem našel malo časa, da sem prebral Tvoj prispevek o izrazih na sicer izjemno širokem (kot tudi sam ugotavljaš) področju organizacije (ali organiziranja, o tem bi tudi lahko še kaj rekli) in ravnateljevanja.
Zelo me veseli, da ste se na Akademiji za management (kamor me tudi vabite) lotili tega izjemno pomembnega in za vsaj malo poenotenega razumevanja stvari zelo pomembnega področja. Ocenjujem, da so našli tudi pravega nosilca.
Tvoj prispevek daje neverjetno osnovo in iztočnice za nadaljnjo razpravo, morda celo in najprej o samem naslovu »naše« Akademije. Skoraj nemogoče je, da bi se v tem nedeljskopopoldnevnem času lotil vseh stvari in opredelitev Tvojega zelo tehtnega prispevka. Zato se bom zelo na kratko osredotočil na upravljanje in ravnateljevanje ter ju – tudi zelo na kratko in enciklopedično – malo pokomentiral.
Uvodoma moram reči, da mi je veliko do tega, da stvari opredeljujemo po slovensko, kjer pa seveda ne moremo zanemariti »trendov«, ki jih uveljavlja nebrzdana globalizacija. Poleg tega ne kaže zanemariti tudi dejstva, kaj »teren« sprejema in kaj ne.
Glede upravljanja bi na kratko dejal, kar se da razbrati tudi iz Tvojih bolj razčlenjenih razlag, da je to »vladanje« članov upravnih odborov (če sem zelo pragmatičen), ki v imenu lastnikov določajo usmeritve in strateške cilje določenega »pravnega subjekta«.
Medtem, ko je pa ravnateljevanje (če uporabim Tvoj izraz) izvrševanje smernic, določb in ciljev, ki so jih v imenu lastnikov sprejeli upravni organi – upravni odbori. S tem v zvezi menim, da je enačenje upravljanja združb, podjetij in podobno z upravami, kot je bila, na primer v Krki in je še kje,nestvarno in vsebinsko po mojem skromnem vedenju neprimerljivo. Te podjetniške uprave so povsem »izvršilna veja oblasti« na ravni določene združbe in imajo, enako kot direktorji, v Zakonu o gospodarskih družbah zelo jasno opredeljeno vlogo. Cilje jim pa določajo upravni organi. Če pa je nekdo tudi lastnik združbe, kot je bil, žal, že pokojni Steve Jobs, pa je združevanje upravljalske in ravnateljevalske (vodstvene) funkcije povsem »legitimno«.
Glede izraza ravnateljevanje, ravnatelj pa imam kar nekaj premislekov, ki izhajajo iz prakse in tudi teoretičnih opredelitev, do katerih pridemo, če jih malo »seciramo«. Vsesplošni uporabi ravnateljevanja, kot izraza za »management« ni naklonjen tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKN). Je pa kot kaže naša praksa, to povsem pravi izraz za »management« v šolstvu, kulturi in morda še kje.
Ne glede na to, ali bo ta izraz tudi teoretično tako nedvoumno utemeljen, da se bo tudi »prijel«, ali pa se bo še naprej uporabljalo druge, bolj »ljudske« izraze, ki imajo svojo osnovo tudi v teoriji in SSKN, to je vodenje (tudi poslovodenje), je potrebno oba opredeliti in razčleniti, kaj to sploh je in kakšne aktivnosti se skrivajo za njima. Tako ravnateljevanje kot vodenje je z eno besedo opredeljeno najmanj naslednje:
načrtovanje, organiziranje, usklajevanje (koordiniranje), odločanje in nadzorovanje (kontroliranje).
Te podfunkcije, katerih utemeljitelje sedaj ne bi navajal, so pa zelo dobro znani, so v celoti uporabni na prvi vodstveni ali organizacijski ravni. To so za t.i vršni »management« tudi izvajalske funkcije; drugih ne poznam ali pa so zelo zanemarljive, odvisno od velikost gospodarske ali druge združbe. Nižje doli po »rang«lestvici pa ravnatelji, vodje ali poslovodje opravljajo le nekatere od teh, druge pa so »z vrha dirigirane«.
Kaj več pa z velikim veseljem v »debati«, če bom povabljen.
V Besnici, 4. marca 2012