Poslovanje in gospodarjenje
Miran, v delu tvoje razprave si dopolnil del mojih razmišljanj, dodal pa pomemben del o razlikovanju poslovanja in gospodarjenja (prav ta temeljna vprašanja so najbolj zahtevna in pogosto nejasna). Prav o tem bi razmišljal. Prej pa le mnenje, da se mi zdi uporaba dobičkovnosti kapitala in sredstev ustreznejša od izidnosti, saj jasno pove, da gre za uspeh podjetja (družbe) v določenem družbenoekonomskem sistemu gospodarjenja – kapitalizmu.
Če te prav razumem, je zate razlika med poslovanjem in gospodarjenjem v tem, da pri gospodarjenju sledimo načelu učinkovitosti (s čim manjšo porabo proizvajalnih tvorcev ustvariti dobrine (za zadovoljitev potreb)). Sam poslovanje razumem enako kot ti, le da vključno z načelom učinkovitosti (produktivnost in ekonomičnost), kar je pri tebi v gospodarjenju. Poslovanje je torej učinkovito ustvarjanje (nakup, kadrovanje, proizvodnja, prodaja, financiranje) koristi oziroma uporabne vrednosti. “Ekonomika” poslovanja je prav doseganje poslovanja z vidika učinkovitosti; je pa manj ustrezen izraz, ker nehote spodbuja napačno mnenje o povezavi z ekonomijo ali gospodarstvom kot predmetom ekonomske znanosti (ekonomike). Za učinkovitost poslovanja so odgovorni vsi zaposleni; zaradi organizacije še prav posebej ravnatelji. Na podoben način se “poslovanje” odvija povsod, tudi npr. v družini, le da ga pogosto poimenujemo drugače (delovanje).
Gospodarjenje pa razumem kot proces lastnikov, da bi za svoja vložena sredstva (kapital), pridobili čim večjo (novo, dodatno) vrednost, v kapitalizmu dobiček. Se strinjam, da gre za določenost gospodarjenja (pehanje lastnikov za dobičkom) s strani družbenoekonomskega sistema. V podjetju (družbi) gospodarijo lastniki, ki lahko za to pooblastijo upravljavce (med njimi so pa tudi ravnatelji). Ravnatelji pa so odgovorni za čim bolj učinkovito ustvarjanje dobička. Uspešnost gospodarjenja se kaže s kazalniki dobičkovnosti in donosnosti, “uspešnost” poslovanja pa s kazalniki učinkovitosti. Cilj poslovanja je učinek, namen poslovanja pa dobiček. Cilj gospodarjenja je dobiček, namen (kapitalističnega ali jutri kakšnega drugega) gospodarjenja (če verjamemo ekonomistom) pa razvoj in blaginja.
V naturalnem gospodarstvu je bil “gospodarski” cilj neposredno sama učinkovitost (produktivnost dela). V enostavni blagovni proizvodnji je cilj učinkovitost vseh poslovnih prvin, izražena s stroški (lastna cena proizvoda). V razviti, kapitalistični obliki pa se poslovanje in gospodarjenje loči, čeprav ostaneta uporabna vrednost in vrednost, učinkovitost in uspešnost povezana.
Rudi Rozman