DRUŠTVO SLOVENSKA AKADEMIJA ZA MANAGEMENT
UNIVERZA V LJUBLJANI, EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

 

petek, 14. junija 2019, bo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani potekalo 16. znanstveno posvetovanje o managementu in organizaciji. Naslov posvetovanja je: 

 

»AGILNA ORGANIZACIJA«

 

Vse pogostejše spremembe v okolju, zlasti nove tehnologije, spreminjanje potreb kupcev, zaposlenih in drugih deležnikov, zahtevajo hitrejše in fleksibilno odzivanje ter prilagajanje podjetij in drugih združb, zato velike združbe kot tudi mala podjetja iščejo bolj agilne pristope v managementu in organizaciji. Koncept »agilnost« je bil v povezavi z organizacijo dela najprej uporabljen na področju razvoja programske opreme, kjer je agilno programiranje z razvojem različnih orodij (npr. scrum), omogočilo hitrejši razvoj in povezovanje z uporabniki že v začetnih korakih projekta. Začetki agilnosti pa sodijo v sredino prejšnjega stoletja, in sicer v načela vitke proizvodnje japonskih proizvodnih podjetij (npr. Toyotin proizvodni sistem). Danes se koncept agilnosti s področja projektov informacijske tehnologije vedno bolj širi tudi na druga področja (npr. razvoj proizvodov, trženje, ravnanje z zmožnostmi zaposlenih) in združbe spodbuja k bolj dinamičnemu oblikovanju dela, ter spreminjanju struktur organiziranosti in procesov.

Z večjo agilnostjo združbe postanejo bolj inovativne, bolje znajo prepoznati spremembe v okolju in potrebne spremembe znotraj združbe, razvijajo prilagodljive rešitve in se izogibajo kriznim situacijam. Vpeljava vrednot in načel agilne organizacije pa omogoča tudi povečanje učinkovitosti. Zato agilnost povečuje tako finančno uspešnost kot tudi lojalnost kupcev in zavzetost zaposlenih. Vendar spremembe niso potrebne na vseh področjih, in agilni načini dela niso primerni za vse. Prepoznati in vpeljati agilne pristope, kjer je to koristno in zagotoviti usklajeno delovanje združbe kot celote, predstavlja eno ključnih zadolžitev managerjev.

Agilnost je danes pomembna tako v zasebnem kot v javnem sektorju, v finančnih in nefinančnih združbah, za izkušene praktike in raziskovalce, za velike in majhne združbe. K sodelovanju z izmenjavo teoretičnih in praktičnih spoznanj vabimo avtorje prispevkov, ki preučujejo katero od naslednjih (ali sorodnih) tem:

  • Značilnosti agilne organizacije, prednosti in slabosti agilnih oblik dela
  • Analiza in oblikovanje agilne organizacije
  • Proces spreminjanja organizacijske strukture iz tradicionalne v agilno
  • Planiranje v agilnih združbah (strateško, taktično, operativno)
  • Vodenje v agilnih združbah, vloga vodje v agilnih timih
  • Vloga kontrole v agilnih združbah, samonadzor zaposlenih
  • Proces odločanja v agilnih združbah in opolnomočenje zaposlenih
  • Konflikti in ravnanje s konflikti v agilnih združbah
  • Ravni agilnosti v združbah in njihovo usklajevanje: agilni vrhnji management, agilnost oddelkov, agilnost posameznikov
  • Agilnost pri ravnanju z zmožnostmi zaposlenih, agilne oblike dela in zavzetost zaposlenih
  • Komuniciranje in motiviranje zaposlenih v agilnih združbah in timih
  • Značilnosti agilnih posameznikov, timov, združb, agilnost kot sposobnost združbe, timov, posameznikov
  • Vpliv agilne organiziranosti na uspešnost poslovanja podjetij in drugih združb
  • Koristi agilnosti za nenehne izboljšave, inovacije in inoviranje v agilnih združbah
  • Značilnosti in metode agilnih razvojnih timov (npr. design thinking)
  • Značilnosti in načini učenja v agilnih združbah
  • Negativni vidiki agilnih oblik dela (izgorelost, izzivi pri nagrajevanju, odpor srednjega managementa)
  • Dejavniki, ki zavirajo vpeljavo agilne organizacije
  • Značilnosti, vrednote, norme, artefakti agilne organizacijske kulture in vloga zaupanja
  • Agilnost v zagonskih, malih, srednje velikih in velikih združbah
  • Vloga agilnosti in pristopi vpeljevanja agilnih oblik dela v različnih panogah (npr. informacijska tehnologija, avtomobilska industrija), v zasebnih in javnih združbah
  • Agilni management projektov in agilni razvoj programske opreme
  • Primerjava različnih orodij in metod agilnega načina dela in vitke organizacije (npr. scrum, kanban)
  • Agilni pristopi za obvladovanje tveganj, agilnost in družbena odgovornost
  • Modeli in primeri dobrih praks agilne organiziranosti iz konkretnih podjetij in drugih združb

Prispevki so lahko strokovni, kot npr. prikaz dobrih praks podjetij, ali povsem teoretični, kot npr. pregled mednarodnih raziskav v zadnjih letih. Zlasti so zaželeni prispevki, ki obravnavajo organizacijske probleme, izpostavljajo vlogo razmerij v združbah in predlagajo konkretne rešitve. Znanstveni prispevki bodo objavljeni v zborniku konference. Strokovni prispevki pa bodo predstavljeni na spletni strani društva Slovenska akademija za management. Vljudno vabljeni k sodelovanju!

Rok za oddajo povzetkov (največ ena stran) nameravanih prispevkov (znanstvenih in strokovnih) je 31. januar 2019 na e-poštni naslov alesa-sasa.sitar@ef.uni-lj.si. Kasneje prispelih povzetkov organizacijski odbor ne bo obvezen sprejeti. Povzetki bodo pregledani in izbrani do 15. februarja 2019, ko bodo izbrani avtorji prejeli navodila za pripravo prispevkov. Rok za oddajo prispevkov je 26. april 2019. Vsi znanstveni prispevki bodo recenzirani, zato bodo avtorji prejeli predloge izboljšav do 12. maja 2019. Rok za oddajo popravljenih prispevkov je 29. maj 2019. Predstavitev prispevka na posvetovanju je obvezna, sicer prispevek ne bo objavljen v zborniku posvetovanja ali na spletni strani Društva slovenska akademija za management.

Kotizacija za udeležbo na posvetovanju znaša (DDV je vključen v ceni):

– Avtorji, ki so člani društva SAM                 50 EUR

– Avtorji, ki niso člani društva SAM              70 EUR

Posvetovanje bo potekalo 14. junija 2019 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana.

 

Nasvidenje na posvetovanju!

 

Programsko-organizacijski odbor:

doc. dr. Aleša Saša Sitar, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani

doc. dr. Darija Aleksić, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, COBIK

dr. Laura Fink, DEMT d.o.o.

prof. dr. Jure Kovač, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru

prof. dr. Rudi Rozman, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani

izr. prof. dr. Polona Šprajc, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru

doc. dr. Nina Tomaževič, Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani

doc. dr. Blaž Zupan, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani